|
FEDERICO GARCÍA LORCA (1898-1936) se je rodil v glasbeno nadarjeni družini, kar je njegovemu umetniškemu ustvarjanju dalo tisto žlahtno muzikalično noto. Oče ga je po gimnaziji vpisal na pravno in filozofsko fakulteto. Tako je v času študija živel v slavni »Residencii de Estudiantes«, kjer se je zbirala kulturna elita tedanjega časa. Tukaj se je spoprijateljil tudi z Luisom Buñuelom in Salvadorjem. Proti koncu 20. let 20. stoletja je Lorca zapadel v depresijo, ker družina in prijatelji niso odobravali njegove homoseksualnosti. To je le povečevalo razcep v njem. Družina se je zavedala vseh teh težav in Federicu pripravila dolgo potovanje po Združenih državah. V Španijo se je vrnil leta 1930. Leta 1931 je bil Garcíi Lorci dodeljen naziv direktorja univerzitetne študentske gledališke skupine, Teatro Universitario la Barraca. Ko se je leta 1936 razplamtela vojna, je García Lorca zapustil Madrid in šel v Granado, čeprav se je zavedal, da je skoraj gotovo namenjen proti svoji smrti.
Knjiga prinaša slovenskemu bralcu doslej skoraj povsem nedostopen svet Lorcove dramatike, ki ga zaradi tega neupravičeno pozna zgolj kot pesnika.
Federico García Lorca se s svojim dramskim opusom umešča prav v vrh bogatega španskega gledališkega izročila, v svetovnem merilu pa je nesporno najbolj poznan, priznan in uprizarjan španski dramatik dvajsetega stoletja. Čeprav še vedno slovi predvsem kot pesnik, je velik del umetniške ustvarjalnosti prelil v gledališče, ne le kot pisec, temveč tudi kot režiser, scenograf in prodoren analitik.
17 Lorcovih tekstov prikazuje dramatičnost 17 različnih obrazov temperamentne španske ljubezni, prepeletenih z bogatim ljudskim izročilom, andaluzijsko tragiko in predvsem vročekrvnostjo. Prinaša vpogled v duha španskih domov tedanjega časa, z izostrenim dramskim pristopom pripoveduje o žalosti jalove ženske, težavnem izročilu večletnega žalovanja za štirimi stenami, neukrotljivi prevzetni čevljarki, granadski revolucionarki, neskončnem čakanju na zaročenčevo vrnitev, krvavem razpletu poroke…
|